Kavarna DDT – četrtek, 10. maj 2018, ob 19.30
Vabljeni, da se nam pridružite na pogovornem večeru s Simono Solina homo S sapiens v četrtek, 10. maja, ob 19.30 v kavarni Delavskega doma Trbovlje. Gost večera bo Marko Pogačnik.
O gostu:
Marko Pogačnik je kipar in publicist, vse od leta 1968 je svobodni umetnik. Slovenski prostor je zaznamoval z drugačnim pogledom na in tudi v umetnost, ter hkrati v odnos do življenja samega. Njegovo drugačno videnje in povezovanje umetnosti, življenja človeka in njegova interakcija z naravo, vsem živim, neživim, snovnim in nesnovnim, s planetom, na katerem živimo, ga je tekom let pripeljala do različnih dejavnosti. Je soustanovitelj skupine OHO, ustanovitelj umetniške komune Družina v Šempasu, oblikovalec slovenskega grba, prejemnik nagrade Prešernovega sklada. Danes deluje v skupini za umetnost VITAAA in s skupinami LifeNet, ki na Zemlji postavljajo geopunkturne kroge. Njegovo delo izhaja iz konceptualizma, prizadeva si za celovito obravnavanje človeške eksistence, katere del je tudi umetniška praksa.
Mnogi mu, zlasti v zadnjem obdobju, očitajo, da to, kar počne, ni prav nobena umetnost več, temveč je ezoterika. In kaj takega Marko Pogačnik počne? Povsod ga opredeljujejo kot zdravilca Zemlje, sam pa pravi, da je le človek, ki mu je mar za zdravo Zemljo. In da ga zanima tudi to, koliko moči je posamezen človek pripravljen posvetiti temu, da živi v zdravem okolju. Kakšen je človek, ki se ukvarja z geomantijo, ki čuti prostor okrog sebe, ki zaznava kraje, njihovo energetsko zgodovino, blokade, travme in v namen ozdravljenja nekega kraja izdela kamnite skulpture s kozmogrami? Biti človek, tako zelo povezan z naravo in vsem nedokazljivim, nevidnim, če želite, tudi duhovnim, je v današnjem svetu, polnem potrošništva, denarja, hlepenja po več in več, težko. Marko zagotovo verjame, da je zavest Zemlje tista, ki vpliva in bo vplivala na civilizacijo in vse njene posameznike. Današnja civilizacija je na prvi pogled uničevalna, tudi samouničevalna, do življenjskih tokov na naši edini Zemlji je skorajda neobčutljiva. Pa vendar je sestavljena iz posameznikov, ki čutijo drugače, ki vidijo drugačno prihodnost. Prihodnost, ki nas bo povezovala z drugačnim, celovitim odnosom do človeškega bitja, živali, rastlin. Um, ki ustvarja na edini Zemlji ali zavest Zemlje same, je lahko le ljubezen, sožitje, svoboda in predvsem samospoznavanje, kaj človek v svojem bistvu sploh je.
O pogovornih večerih:
Homo sapiens sapiens, Človek. Človeško bitje. Homo sapiens. Umni človek. Medtem, ko poznamo popolnoma vse fizične lastnosti človeka, njegovo sestavo, organe, njihovo delovanje, ostaja del človeka, do katerega znanost dostopa na različne načine, a ga nikoli ne more in ga ne bo povsem obvladala. Ta del je naše razmišljanje, občutenje vsega, kar se v in okrog človeka dogaja. So moralne vrednote, ki izhajajo iz srca in duše in za katere nikoli prav ne vemo, kako si jih bo človek v življenju postavil, kako si jih bo izgradil. Morala je v našem času skorajda izgubila veljavo, a le, če jo smatramo kot besedo, tolikokrat izrabljeno za dosego vpliva na druge ljudi. Milijarde ljudi fizično delujejo na enak način, medtem ko ne moremo reči, da dva človeka umsko, srčno in moralno delujeta povsem enako. Vse, kar se dogaja s človekom, ko odrašča in kot odrasel raste na svojem duhovnem nivoju, je uganka, je nepredvidljivo, je to, česar ne moremo z gotovostjo napovedati. Kaj nas torej oblikuje? Kaj je tisto, kar določa, kakšen človek bomo postali? Zagotovo družina, v kateri rastemo, družbeno in socialno okolje, naš genom, globoko vtisnjen v nas, ki je osnova vseh civilizacij. Oblikuje nas tisto, o čemer razmišljamo, tisto, kar doživljamo, pri tem pa so naša občutja tako različna, da je vsak človek unikum tega sveta. Koliko svoje notranje moči te raznovrstnosti potrebujemo, da si oblikujemo svoje mnenje, da ga zagovarjamo, da se izpostavimo pred množico, opozarjamo s svojim delovanjem, delom, družbeno angažiranostjo na vse tisto, za kar menimo, da ni prav, pravično, v splošno dobro? Kam gre naša družba, naš svet? Kolikšna je pri tem odgovornost posameznika? Jo sploh čutimo ali raje poniknemo v čredo ovac? Kaj v resnici pomeni biti človeško bitje?
O vsem tem se bomo spraševali na pogovornih večerih homo S sapiens. S posamezniki, ki delujejo na različnih področjih, bomo ugotavljali kaj čutijo, vidijo, zakaj počnejo v življenju to, kar počnejo in kje vidijo smisel življenja. Imajo vest? S čim se razbremenijo, ko je težko, kaj jim pomeni ustvarjanje, delo, tudi zaslužek, kakšne so njihove poti do enakopravnejše družbe, v katero smo se rodili.
