Kavarna DDT – četrtek, 19. oktober 2017, ob 18.00
Vabljeni, da se nam pridružite na pogovornem večeru homo S sapiens v četrtek, 19. oktobra, ob 18. uri v kavarni Delavskega doma Trbovlje. Z gostjo večera, novinarko in dramaturginjo Ireno Štaudohar, se bo pogovarjala Simona Solina. V drugem delu večera bomo prisluhnili glasbenemu duu Swing that Jazz!.
O gostji:
Irena Štaudohar je dolgoletna in priznana novinarka, ki nas bogati s prispevki, intervjuji in razmišljanji o vsakdanjem življenju. Malokdo zna svoja razmišljanja zapisati tako, kot to počne Irena Štaudohar – z globino, širino in spoštovanjem do vsega, kar na tem svetu obstaja, do vseh, ki tako ali drugače soustvarjajo družbo in prispevajo svoja znanja, kulturne dosežke in ustvarjanje k razvoju civilizacije. Irena Štaudohar je na AGRFT končala študij dramaturgije. Leta 1991 je začela urejati gledališko revijo Maska. Kot dramaturginja in avtorica dramskih tekstov je sodelovala z različnimi koreografi in režiserji. Več let je sooblikovala program mednarodnega festivala Mladi levi. Štiri leta je bila glavna urednica Delove Sobotne priloge, kjer je danes novinarka. Kot soscenaristka je podpisana pod scenarij nove slovenske televizijske nadaljevanke Reka ljubezni. Z njo se bomo pogovarjali o zelo različnih stvareh, predvsem pa o občutjih, ki prevevajo razmišljajočega in čutečega človeka v današnji družbi.
O duu Swing that Jazz!:
Glasbeni duo Swing that Jazz! sestavljata pianist Marko Petrušič in vokalist, Trboveljčan, Bernard Zaman. Marko Petrušič je študiral jazz klavir na konservatorijih v Celovcu in Gradcu, diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot dolgoletni član Greentown jazz banda je sodeloval s priznanimi glasbenimi izvajalci doma in v tujini. Bernard Zaman se je več let vokalno izobraževal pri priznanih mentorjih, kot so Nataša Nahtigal, Diego Barrios Ross. Zadnja štiri leta svoje petje izpopolnjuje pri Jadranki Juras. Repertoar dua Swing that Jazz! zajema široko paleto jazz & swing pesmi znanih izvajalcev. Slišali bomo priredbe Franka Sinatre, Nat King Colea, Michael Bubleja, Johhnya Hartmana, Raya Charlesa, Otisa Reddinga in drugih.
O pogovornih večerih:
Homo sapiens sapiens, Človek. Človeško bitje. Homo sapiens. Umni človek. Medtem, ko poznamo popolnoma vse fizične lastnosti človeka, njegovo sestavo, organe, njihovo delovanje, ostaja del človeka, do katerega znanost dostopa na različne načine, a ga nikoli ne more in ga ne bo povsem obvladala. Ta del je naše razmišljanje, občutenje vsega, kar se v in okrog človeka dogaja. So moralne vrednote, ki izhajajo iz srca in duše in za katere nikoli prav ne vemo, kako si jih bo človek v življenju postavil, kako si jih bo izgradil. Morala je v našem času skorajda izgubila veljavo, a le, če jo smatramo kot besedo, tolikokrat izrabljeno za dosego vpliva na druge ljudi. Milijarde ljudi fizično delujejo na enak način, medtem ko ne moremo reči, da dva človeka umsko, srčno in moralno delujeta povsem enako. Vse, kar se dogaja s človekom, ko odrašča in kot odrasel raste na svojem duhovnem nivoju, je uganka, je nepredvidljivo, je to, česar ne moremo z gotovostjo napovedati. Kaj nas torej oblikuje? Kaj je tisto, kar določa, kakšen človek bomo postali? Zagotovo družina, v kateri rastemo, družbeno in socialno okolje, naš genom, globoko vtisnjen v nas, ki je osnova vseh civilizacij. Oblikuje nas tisto, o čemer razmišljamo, tisto, kar doživljamo, pri tem pa so naša občutja tako različna, da je vsak človek unikum tega sveta. Koliko svoje notranje moči te raznovrstnosti potrebujemo, da si oblikujemo svoje mnenje, da ga zagovarjamo, da se izpostavimo pred množico, opozarjamo s svojim delovanjem, delom, družbeno angažiranostjo na vse tisto, za kar menimo, da ni prav, pravično, v splošno dobro? Kam gre naša družba, naš svet? Kolikšna je pri tem odgovornost posameznika? Jo sploh čutimo ali raje poniknemo v čredo ovac? Kaj v resnici pomeni biti človeško bitje?
O vsem tem se bomo spraševali na pogovornih večerih homo S sapiens. S posamezniki, ki delujejo na različnih področjih, bomo ugotavljali kaj čutijo, vidijo, zakaj počnejo v življenju to, kar počnejo in kje vidijo smisel življenja. Imajo vest? S čim se razbremenijo, ko je težko, kaj jim pomeni ustvarjanje, delo, tudi zaslužek, kakšne so njihove poti do enakopravnejše družbe, v katero smo se rodili.