V petek, 27. januarja 2017, ob 18. uri, vas vljudno vabimo na otvoritev razstave likovnih del Mojce Čuk, ki bo v Stari galeriji DDT.
” Moja sopotnica in prijateljica je Luna, kraljica noči, ženska, mati. Zanima me zaradi nezavednega in sanj, zaradi vsega, kar je povezano z njeno svetlobo, a tudi s temo. Čutim, kako spremenljiva in nestabilna vpliva na običajne življenjske potrebe, navade in občutke. Lahko je rastoča in svetla, padajoča in temna. Lahko je ljubezniva.”
Mojca Čuk
SPREMNA BESEDA K RAZSTAVI LIKOVNIH DEL MOJCE ČUK
Vsekakor je slikarstvo na začetku 21. stoletja pred velikimi izzivi. Vizualna produkcija, ki vključuje nove medije prevzema vlogo in pomen slikarske produkcije zadnjega pol tisočletja. Pa vendar, v poplavi neštetih dobrih in slabih praks na tem področju, vajeno oko prepozna in loči dobro od slabega. In dela ga. Čuk nedvomno pripadajo v čedalje redkejšo, na en način izumirajočo vizualno produkcijo. Kvalitetno in osmišljeno, nabito s čustvi in empatijo, polno citatov in vpeto v tradicijo.
Barvna kompozicija, na prvi videz abstraktne provincience, pa vendar fundamentalno vpeta v snovni svet in nadgrajena z veliko mero čustvene inteligence, kot nekakšnega praspomina v likovnem izrazu pledirata na našo čustveno plat, na naša hrepenenja, na našo nostalgijo, na našo potrebo po varnem, toplem in ljubečem. Nesnovne oblike, ki so pred vami, govorijo torej o metafizičnem, skušajo analizirati ljudski nadjaz ter skozi vizualizacijo opisujejo notranji čustveni svet vsakega posameznika, ujetega v bivanjsko problematiko na začetku nove dobe. Vse kar je bilo, kar je in kar bo, ni v naših rokah. Vpeti smo v sisteme in odnose na različnih nivojih bivanjskega, ideološkega ter metafizičnega okolja naše eksistence. In o vseh teh dilemah avtorica spregovori z vehementno potezo in pogumom, ne oziraje se na afinitete ostalih. Vsak od nas je enkraten met proti naravi, vsak od nas je edinstven in neponovljiva.
In takšna dela so pred nami, edinstvena in neponovljiva. naj vam bo v slast!
mag. Zoran Poznič, akad. kipar